{"id":183006,"date":"2025-01-14T06:00:00","date_gmt":"2025-01-14T05:00:00","guid":{"rendered":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/jesus-o-mahoma-quien-tiene-razon-2\/"},"modified":"2025-06-04T17:55:20","modified_gmt":"2025-06-04T15:55:20","slug":"jezus-ali-mahomet-kdo-ima-prav-drugi-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/jezus-ali-mahomet-kdo-ima-prav-drugi-del\/","title":{"rendered":"2. del: Jezus ali Mohamed: kdo ima prav?"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\u00a0<\/div>\n
\n
Analiza vpra\u0161anja izvora islama je nujna za razumevanje zgodovinskih posledic pojava te doktrine.<\/span><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n

Prvi del tega pregleda si lahko preberete tukaj.<\/a><\/p>\n

Koran in \u0160ar\u012b\u201ba<\/h2>\n

Izraz Koran izhaja iz semitskega korena qara\u02bca v pomenu recitacije ali recitiranega branja, torej psalmodije. \u017de v antiki so kristjani in Judje na Bli\u017enjem vzhodu uporabljali enakovreden aramejski glas, qeryan, za ozna\u010devanje slovesnega recitiranja svetih besedil.<\/p>\n

Vendar je uporaba istega korena \u0161e starej\u0161a: \u02bcAn\u012b q\u014dl q\u014dre\u02bc ba-midbar (hebrejsko: glas tistega, ki kli\u010de v pu\u0161\u010davi, kot v knjigi preroka Izaije, kasneje citiran v gr\u0161\u010dini v Novi zavezi) ima pomen klicati, klicati, oznanjati, peti.<\/p>\n

Koran je sveto besedilo muslimanov, ki jim ga je zapustil Mohamed. Za ve\u010dino muslimanov je neokrnjena Bo\u017eja beseda. Razdeljen je na sto \u0161tirinajst poglavij, imenovanih s\u016bra, s pripadajo\u010dimi verzi, imenovanimi ay\u0101t.<\/p>\n

Za vsakega neislamskega eksegeta je v besedilu veliko odlomkov, ki so enaki ali vzporedni s tistimi v drugih, starej\u0161ih dokumentih, predvsem v Stari in Novi zavezi, pa tudi s predislamskimi praksami, tradicijami in obi\u010daji, kot so verovanje v \u0161kratke, \u01e7inn, romarski obredi, legende o izginulih ljudstvih in \u010da\u0161\u010denje Ka\u201bbe.<\/p>\n

Problem koranskih virov je zato zelo pomemben. Tak\u0161ni viri zagotovo ne morejo biti nekaj zapisanega, saj je bil Mohamed, ki je po splo\u0161nem mnenju avtor (znanstveniki) ali nosilec (muslimanski verniki) razodetja, o katerem poro\u010da Koran, nepismen in seveda ni mogel imeti osebnega dostopa do branja kr\u0161\u010danskih in judovskih svetih knjig.<\/p>\n

Zato so v ustni obliki do njihovih u\u0161es pri\u0161le \u0161tevilne verske predstave kr\u0161\u010danstva in judovstva, in to v dveh fazah: ljudski festivali, ki so ob\u010dasno potekali v Meki, kamor so se pogosto zatekli prozeliti hereti\u010dnih kr\u0161\u010danskih in judovskih sekt, da bi se izognili preganjanju v Bizantinskem cesarstvu (to je mogo\u010de sklepati iz \u0161tevilnih hereti\u010dnih kr\u0161\u010danskih predstav in spominov na knjige hagad in apokrifne knjige, ki jih je v Koranu veliko).<\/p>\n

Kot smo \u017ee povedali, so bila trgovska potovanja, ki jih je opravil onkraj pu\u0161\u010dave (pojmi, ki se jih je moral nau\u010diti, so spet malo\u0161tevilni, nejasni in nepopolni, kot je razvidno iz koranskih citatov).<\/p>\n

Videli smo, da je bil Mohamed takoj prepri\u010dan, da je predmet razodetja, ki je bilo pred njim \u017ee posredovano drugim ljudstvom, Judom in kristjanom, in da prihaja iz istega vira, nebe\u0161ke knjige, ki jo je imenoval umm al-kit\u0101b.<\/p>\n

Vendar so se komunikacije v njegovem primeru pojavljale s prekinitvami, zaradi \u010desar so se mu nasprotniki smejali. Videli smo tudi, da je Alah slednjemu pogosto zagotovil neverjetno primerne odgovore na njegove zahteve in te\u017eave ter opomine, kot so naslednji:<\/p>\n

\"Neverniki pravijo: \"Zakaj vam Koran ni bil razodet naenkrat? Toda [vedi, o Mohamed, da] smo ti ga razkrili postopoma, da bi tako okrepili tvoje srce. In kadarkoli bodo predstavili argument [proti sporo\u010dilu], vam bomo razkrili resnico, tako da jih boste lahko ovrgli z jasnej\u0161im in o\u010ditnej\u0161im temeljem.[1]<\/strong><\/span>\".<\/p>\n

Posledica tak\u0161nih prekinitev in Mohamedove navade, da je pogosto spreminjal svojo razli\u010dico, je fragmentarna narava Korana ter pomanjkanje logi\u010dnega in kronolo\u0161kega zaporedja: vse je namenjeno takoj\u0161nji uporabi in u\u017eivanju.<\/p>\n

To je bilo jasno \u017ee zgodnjim komentatorjem Korana, kmalu po smrti \"preroka\" islama, zlasti v zvezi z vpra\u0161anjem verzov, ki jih razveljavljajo kasnej\u0161i verzi. Da bi to vpra\u0161anje posku\u0161ali \u010dim bolje re\u0161iti, so sure razvrstili v mekanske in medinske glede na obdobje, v katerem so bile razodete.<\/p>\n

Prvo obdobje, Meccano<\/span><\/h2>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
\n

Razdeljena je na tri faze: za prvo, ki ustreza prvim \u0161tirim letom Mohamedovega javnega \u017eivljenja, so zna\u010dilne kratke, strastne in slovesne sure s kratkimi verzi in mo\u010dnimi nauki, ki naj bi poslu\u0161alce pripravile na sodni dan (yawm al-d\u012bn).<\/p>\n

Druga, ki zajema naslednji dve leti, v kateri se navdu\u0161enje na za\u010detku preganjanj umiri in se pripoveduje o \u017eivljenju prej\u0161njih prerokov v obliki, ki je zelo podobna hagadi (rabinska literatura pripovednega in homileti\u010dnega tipa); tretja, od sedmega do desetega leta javnega \u017eivljenja v Meki, prav tako polna prero\u0161kih legend in opisov bo\u017ejih kazni.<\/p>\n

V drugem obdobju pa je bilo obdobje Medina<\/a><\/h2>\n

Ugotavljamo, da se je M. po hegiri zelo spremenil. Sure so naslovljene na Jude in kristjane, pri \u010demer se prijazni in pohvalni ton, ki je bil v prvi fazi namenjen njim, postopoma izgublja in v zadnjih letih \u017eivljenja \"preroka\" islama dose\u017ee vrhunec s pravim napadom. Iz te dobe je na primer s\u016bra 9, v kateri je v 29. verzu zahtevano naslednje: poni\u017eanje:<\/p>\n

\"Borite se proti tistim, ki ne verjamejo v Alaha in sodni dan, ne spo\u0161tujejo, kar sta Allah in njegov poslanec prepovedala, in ne sledijo pravi veri [islamu] med ljudstvom knjige [Judi in kristjani], razen \u010de se strinjajo s pla\u010dilom davka [s katerim jim je dovoljeno \u017eiveti pod za\u0161\u010dito islamske dr\u017eave in hkrati ohraniti svojo vero] s pokor\u0161\u010dino.\"<\/p>\n

Posledica tega bodo zakoni, ki bodo za pripadnike judovske ali kr\u0161\u010danske vere dolo\u010dali razli\u010dne omejitve, kot so posebna obleka, prepoved no\u0161enja oro\u017eja in jahanja itd.<\/p>\n

\u010ceprav Koran izrecno priznava, da so Pentatevh, psalmi in evangelij razodete, obstajajo velike razlike med islamom in judovstvom ter \u0161e ve\u010dje med islamom in kr\u0161\u010danstvom. Te razlike, kot smo \u017ee rekli, so odraz stikov med Mohamedom in hereti\u010dnimi kr\u0161\u010danskimi sektami, katerih obstoj je bil v tistem \u010dasu povsem obi\u010dajen tako v Bizantinskem cesarstvu kot predvsem tik za njegovimi mejami.<\/p>\n

Med najo\u010ditnej\u0161imi razhajanji so tista, ki so povezana s Kristusovim likom, pri \u010demer imajo kr\u0161\u010danske apokrifne knjige poseben vpliv na Koran. V sveti knjigi islama na primer: Jezus je Marijin sin in se je rodil v devici, a ta Marija je vendarle Mojzesova sestra.<\/p>\n

Zelo podrobno so opisani \u010dude\u017ei, ki jih je Jezus delal od otro\u0161tva, in pripisana so mu imena Mesija, Alahov duh in Beseda, kar ga postavlja na vi\u0161jo raven od drugih prerokov, vendar je navedeno, da je Kristus le Alahov slu\u017eabnik, \u010dlovek kot drugi; med drugim je navedeno, da se njegova smrt na kri\u017eu ne bi nikoli zgodila: namesto Jezusa bi bil kri\u017ean le simulaker.[2]<\/span><\/strong>.<\/p>\n

\"Jezus<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n

Zamisel o raju<\/h2>\n

\u0160e ena precej\u0161nja razlika, ki je za islam nekaj povsem zemeljskega (\u0161e en razlog, zakaj o islamu govorimo kot o naravni religiji), je naredila vtis na preproste in grobe prebivalce pu\u0161\u010dave: zeleni vrtovi, o\u010darljivi potoki, vino, ki ne omamlja, vedno nedotaknjene Device. V njem ni ni\u010desar, kar bi izra\u017ealo koncept bla\u017eenega vida in udele\u017ebo vernikov v samem Bo\u017ejem \u017eivljenju: Alah je nedostopen \u010dlove\u0161kemu vidu (6\/103).<\/p>\n

Med drugimi razlikami je tudi ta, da je Alah vnaprej dolo\u010dil \u010dlove\u0161ka dejanja (v tem je islam zelo podoben kalvinizmu). V Koranu so odlomki, ki bolj ali manj podpirajo svobodno voljo ali ji popolnoma nasprotujejo, vendar je prav slednje s spretnimi popravki sprejela sunitska ortodoksija in s tem dala islamu pe\u010dat predeterminizma (maktub, usoda vsakega \u010dloveka, je strogo zapisana in vnaprej dolo\u010dena s strani Boga).<\/p>\n

Koran je dejansko sestavljen po Mohamedovi smrti, ko se je za\u010delo zbiranje vseh delov razodetja, ki ga je zaupal svojim privr\u017eencem. Sure so bile razvr\u0161\u010dene po dol\u017eini (od najdalj\u0161e do najkraj\u0161e, \u010deprav z ve\u010d izjemami, tudi zaradi nezmo\u017enosti logi\u010dnega ali kronolo\u0161kega zaporedja).<\/p>\n

V istem obdobju so se za\u010deli ostri boji in notranje delitve med razli\u010dnimi strankami in tokovi, ki so se vsi zadu\u0161ili v krvi, vsaka stran pa je v podporo svojim zahtevam izmi\u0161ljevala verze in citate iz Korana \u00e0 la carte.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n

\n
\n
\n
\n
\n

\u0160ar\u012b\u201ba<\/em><\/h2>\n

To je arabska beseda, ki pomeni 'uhojena pot', podobno kot halakha v hebrej\u0161\u010dini, in ozna\u010duje zapisani zakon. s semanti\u010dnega vidika lahko oba izraza, arabskega in hebrejskega, ena\u010dimo z na\u0161im 'zakonom' ('neposredna' pot, pot, ki ji je treba slediti). \u0160ar\u012b\u201ba, islamsko pravo ali zakon (po \"ortodoksnem\" sunitskem prepri\u010danju), temelji na \u0161tirih glavnih virih:<\/p>\n

    \n
  1. Koran;<\/li>\n
  2. Sunna (prek \u1e25ad\u012b\u1e6f);<\/li>\n
  3. Qiy\u0101s;<\/li>\n
  4. i\u01e7m\u0101\u201b.<\/li>\n<\/ol>\n

    Sunna<\/h3>\n

    Ker smo Koran \u017ee obravnavali, si oglejmo neposredno druge tri vire, za\u010den\u0161i s sunno (navada, tradicija, ravnanje prednikov), ki je beseda, ki \u017ee pred Mohamedom ozna\u010duje tradicionalne obi\u010daje, ki so urejali \u017eivljenje Arabcev. V islamskem kontekstu isti izraz opredeljuje sklop Mohamedovih izrekov, dejanj in ravnanj po pri\u010devanju njegovih sodobnikov.<\/p>\n

    In tu nastopi \u1e25adi\u1e6f, tj. pripoved ali poro\u010dilo o Mohamedovi sunni, narejeno po dolo\u010deni shemi, ki temelji na isn\u0101d (podpora in na\u0161tevanje oseb, ki so poro\u010dale o anekdoti, v nara\u0161\u010dajo\u010dem vrstnem redu do neposredne pri\u010de epizode) in matn (besedilo, glavnina pripovedi). Ta vir je bil izjemno potreben, saj je bil ob M. smrti islam \u0161ele v grobem osnutku tistega, kar naj bi nastalo pozneje.<\/p>\n

    Po osvojitvi tako velikih ozemelj in posledi\u010dnem soo\u010denju z novimi kulturami je bilo treba najti tudi re\u0161itve za probleme in te\u017eave, s katerimi se \"bo\u017eji glasnik\" \u0161e nikoli ni neposredno soo\u010dil.<\/p>\n

    In prav Mohamed je bil poklican, da bi lahko sam, \u010deprav je bil \u017ee pokojni, opredelil \u0161tevilne to\u010dke, ki so bile v Koranu le nakazane ali nikoli obravnavane, in sicer v zvezi z razli\u010dnimi disciplinami. Tako je nastal niz resni\u010dnih, domnevnih ali la\u017enih izro\u010dil v \u010dasu, ko je vsaka od frakcij, ki so se bojevale znotraj islama, trdila, da ima Mohameda na svoji strani, in mu pripisovala to ali ono izjavo ter tako gradila celotne aparate popolnoma nezanesljivih pri\u010devanj.<\/p>\n

    Metoda, ki je bila sprejeta za zaustavitev tega prelivanja, je bila zelo samovoljna. Pravzaprav ni bila uporabljena nobena besedilna analiza in notranji dokazi besedil (enako lahko re\u010demo za eksegezo Korana, ki je skorajda ni), ki je v kr\u0161\u010danstvu merilo par excellence za ugotavljanje in preverjanje pristnosti besedila.<\/p>\n

    Nasprotno, zana\u0161ali so se izklju\u010dno na ugled porokov: \u010de je bila veriga pri\u010d zadovoljiva, je bilo mogo\u010de vse sprejeti kot resni\u010dno. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so izro\u010dila, ki so opredeljena kot najstarej\u0161a in najbli\u017eja Mohamedu, najmanj zanesljiva in najbolj umetno ustvarjena (kar je mogo\u010de ugotoviti tudi na podlagi pretiranega vpliva jezika). \u00a0<\/p>\n

    Qiy\u0101s<\/h3>\n

    Tretji vir islamskega prava ali \u0161ar\u012b\u201ba je qiy\u0101s ali sklepanje po analogiji, s katerim se je na podlagi preu\u010ditve dolo\u010denih in re\u0161enih vpra\u0161anj na\u0161la re\u0161itev za druga, ki niso bila predvidena. V tem primeru je uporabljeno merilo ra'y, tj. stali\u0161\u010de, intelektualni pogled, sodba ali osebno mnenje. Zadevni vir je postal potreben od zore islama, saj je, kot smo videli, nedoslednost Korana in \u1e25ad\u012b\u1e6f povzro\u010dila precej\u0161njo zmedo in privedla do tega, da je za prva dva vira za\u010delo veljati izro\u010dilo o razveljavitelju in razveljavljenem.<\/p>\n

    I\u01e7m\u0101\u201b<\/h3>\n

    \u010ce pa qiy\u0101s ni zadostoval za razre\u0161itev vseh nere\u0161enih vpra\u0161anj, je bil dodan \u010detrti vir, vox populi ali i\u01e7m\u0101\u201b (ljudsko soglasje), ki je zagotovil trdno podlago za celoten pravni in doktrinarni aparat. Ta vir se je zdel ve\u010d kot upravi\u010den tako zaradi citatov iz Korana kot zaradi nekaterih had\u012b\u1e6f, v enem od njih je Mohamed trdil, da se njegova skupnost ne bo nikoli zmotila.<\/p>\n

    I\u01e7m\u0101\u201b je lahko doktrinarno soglasje, ki ga dose\u017eejo doktorji prava; soglasje o izvajanju, kadar gre za obi\u010daje, uveljavljene v splo\u0161ni praksi; tiho soglasje, \u010detudi ne soglasno, pravnih strokovnjakov v primeru javnih dejanj, ki ne vklju\u010dujejo obsodbe kogar koli.<\/p>\n

    Konstruktivno delo pri izpeljavi prava iz \u0161tirih navedenih virov (Koran, sunna, qiy\u0101s in i\u01e7m\u0101\u201b) se imenuje i\u01e7tih\u0101d (da \u01e7-h-d, isti koren kot izraz \u01e7ih\u0101d) ali \"intelektualni trud\". Omenjeni napor, prava izdelava pozitivnega islamskega prava, ki pa je temeljila na \"razodetem\" besedilu, je trajal pribli\u017eno do 10. stoletja, ko so nastale pravne \u0161ole (ma\u1e0dhab), po katerih \"vrata i\u01e7tih\u0101d\" veljajo za uradno zaprta. Od takrat je mogo\u010de sprejeti le tisto, kar je \u017ee bilo urejeno, brez uvajanja dodatnih novosti (bid\u201ba).<\/p>\n

    V tem pogledu so najbolj togi vahabiti (ustanovil jih je Mu\u1e25ammad ibn \u201bAbd-el-Wa\u1e25\u1e25\u1e25ab: vahabitska doktrina je uradna doktrina kraljevine Saud, absolutnih monarhov Savdske Arabije) in salafisti (ustanovitelji in glavni predstavniki: V 19. stoletju sta bila ustanovljena \u01e6amal al-D\u012bn al-Af\u0121\u0101ni in Mu\u1e25ammad \u201bAbduh; Muslimanski bratje so del tega toka).<\/p>\n

    Po mnenju obeh gibanj so bile v islamsko doktrino vnesene pretirane novosti, zato se je treba vrniti k za\u010detkom, v zlato dobo, dobo o\u010detov (salafov), zlasti dobo Mohamedovega \u017eivljenja v Medini in njegovih prvih naslednikov ali kalifov.<\/p>\n

    Preden nadaljujemo, lahko povemo nekaj besed o konceptu \u01e7ih\u0101d. Muslimansko pravo meni, da je svet razdeljen na dve kategoriji: d\u0101r al-isl\u0101m (hi\u0161a islama) in d\u0101r al-\u1e25arb (hi\u0161a vojne): proti slednji so muslimani v stanju stalne vojne, dokler ves svet ni podrejen islamu.<\/p>\n

    \u01e7ih\u0101d je v islamskem pravu tako pomemben, da velja skoraj za \u0161esti steber islama. V tem smislu obstajata dve obveznosti bojevanja: kolektivna (far\u1e0d al-kif\u0101ya), kadar je dovolj vojakov; individualna (far\u1e0d al-\u201bayn), v primeru nevarnosti in obrambe muslimanske skupnosti.<\/p>\n

    Obstajata dve vrsti \u01e7ih\u0101d, majhna in velika. Prva je dol\u017enost boriti se za \u0161irjenje islama, druga je vsakodnevno in stalno individualno prizadevanje na bo\u017eji poti, v praksi pot spreobrnjenja.<\/p>\n

    Preko \u01e7ih\u0101d so \u0161tevilne kr\u0161\u010danske de\u017eele, najve\u010dkrat s kapitulacijo, pre\u0161le v roke islama, v tem primeru pa tudi njihovi prebivalci, ki veljajo za \"ljudi zaveze\" ali ahl al-\u1e0fimma, ali preprosto \u1e0fimm\u012b, postali za\u0161\u010diteni podaniki dr\u017eave, drugorazredni dr\u017eavljani, za katere velja pla\u010dilo davka na kapitulacijo, imenovanega \u01e7izya, in davka na zemlji\u0161\u010da v lasti, \u1e2bar\u0101\u01e7.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n

    \n
    \n

    Priloga<\/h2>\n
      \n
    1. S\u016bra 25\/32-33.<\/li>\n
    2. \"...niso ga ne ubili ne kri\u017eali, ampak so ga zamenjali z drugim, ki so ga ubili namesto njega (4\/157). V tem pogledu je islamska doktrina enaka doketi\u010dni doktrini, ki je gnosti\u010dnega izvora (\u017ee v 2. stoletju kr\u0161\u010danske dobe, iz gr\u0161kega glagola dok\u00e9in, pojaviti se) in katere glavni predstavnik je bil gnosti\u010dni teolog Bazilides.<\/li>\n<\/ol>\n

      V skladu s tem naukom je bil soobstoj dveh narav, \u010dlove\u0161ke (ki nosi zlo) in bo\u017eanske (ki nosi dobro), v Kristusu nepredstavljiv. Zato je Kristusa ob kri\u017eanju zamenjal nekdo drug ali pa je bila celotna epizoda iluzija. V tem smislu se je izra\u017eal \u017ee Simon Magus (naveden v Apostolskih delih), njemu in njegovim gnosti\u010dnim privr\u017eencem pa se zdi, da Janez \u017ee odgovarja v 1Jn 4, 1-2: \"Vsak duh, ki priznava, da je Jezus Kristus pri\u0161el v mesu, je od Boga\"; in tudi Jn 1, 14: \"In Beseda je postala meso in prebivala med nami\".<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

      <\/p>\n\n\n\n

      <\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

      \n\n\n\n

      Tukaj si lahko preberete tretji del tega pregleda.<\/a><\/p>\n\n\n\n

      Gerardo Ferrara<\/strong>
      Diplomirala iz zgodovine in politi\u010dnih ved, specializirala se je za Bli\u017enji vzhod.
      Odgovoren za \u0161tudente na Univerzi Svetega kri\u017ea v Rimu.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Drugi del serije Gerarda Ferrare. Potovanje skozi zgodovino islama: Kdo ima prav, Jezus ali Mohamed?<\/p>","protected":false},"author":4,"featured_media":183524,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"give_campaign_id":0,"footnotes":""},"categories":[13],"tags":[141],"class_list":["post-183006","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","tag-historia"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/183006","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=183006"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/183006\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/183524"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=183006"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=183006"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/staging.fundacioncarf.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=183006"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}